Kornijščina

Kornijščina
Kórnijščina (Kernowek) spada skupaj z bretonščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 3.500 govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Cornwallu (Kernow).

Kornijščina se je začela oddaljevati od valižanščine proti koncu 7. stoletja. Prve beside v kornijščini zasledimo v 9. stoletju.

Stara kornijščina se je uporabljala od približno leta 800 do leta 1250 in mnogo krajevnih imen v vzhodnem Cornwallu kaže njene sledi. Kornijščina med letom 1250 in letom 1550 se imenuje srednja ali srednjeveška kornijščina. Mnogo del iz te dobe je prisotnih še danes, predvsem v verskih igrah, pesmih in pridigah. Književnost v pozni ali moderni kornijščini (od leta 1550 do konca 19. stoletja) pa zavzema predvsem ljudske pesmi in prevode Svetega pisma. Ob koncu 19. stoletja je kornijščina izginila iz vsakdanjega življenja. Zadnji rojeni govorec je bil najbrž John Davey iz Zennorja, ki je umrl leta 1891.