Kitajščina

Kitajščina
Kitajščina (kitajsko, pinjin Hànyǔ; , Huáyǔ; oz. , Zhōngwén) je jezik oz. jezikovna družina, ki je del sinotibetanskih jezikov.

Zaradi števila govorcev kitajščina (kot enotni jezik) velja za najbolj razširjen materni jezik po številu govorcev, saj ga govori več kot 1,3 milijarde ljudi, kar je več kot petina celotnega prebivalstva Zemlje.

Sam jezik oz. jezikovna družina se nadalje deli na 6 do 12 narečij oz. jezikov, med katerimi so najbolj razširjene: mandarinščina (okoli 800 milijonov), wu (okoli 90 milijonov) in kantonščina (okoli 80 milijonov govorcev).

Kitajščina je izrazito zlogovni jezik. Tipična kitajska beseda je enozložna in nepregibna (tj. se ne sklanja niti ne sprega). Večzložne besede so sestavljene iz enozložnic, npr.:

zilaishui bi = nalivnik (dobesedno: sama-pride-tekočina pisalo).

Kitajski zlog ima zelo natančno določeno zgradbo:

* zlog se začne s soglasnikom (v nekaterih primerih lahko začetni soglasnik tudi manjka)

* zlog se konča s samoglasnikom, diftongom (dvojnim samoglasnikom) ali triftongom (trojnim samoglasnikom), lahko pa sledi še končni n ali ng

* poleg tega obstaja še poseben zloga er (oziroma tudi ar)

Ker so kitajske besede nepregibne, je vrstni red besed v stavku tisti, ki odloča o pomenu. Praviloma je na začetku stavka osebek, sledi povedek in na koncu je predmet, npr.:
Dežela
  • Božični otok
    Božični otok (angleško: Christmas Island) je avstralski teritorij v Indijskem oceanu. Nahaja se 2600 km severozahodno od zahodnoavstralskega mesta Perth, 360 km južno od indonezijskega glavnega mesta Džakarta in 975 km od Kokosovih otokov.

    V letu 2016 je imel 1.843 prebivalcev, ki živijo predvsem na severnem delu otoka, v naseljih Flying Fish Cove (tudi Kampong), Silver City, Poon Saan in Drumsite.
  • Hongkong
    Hongkong (, Hong Kong kantončina: ), uradno Posebno administrativno območje Ljudske Republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske. Na območju velikosti 1.104 km² živi preko 7,4 milijona ljudi, s čimer je Hongkong eno najgosteje poseljenih območij na svetu.

    Mesto je postalo britanska kolonija po prvi opijski vojni leta 1842. Leta 1997 je bilo ozemlje po predhodnem dogovoru predano Kitajski. Kot posebno administrativno območje ima Hongkong lastno vlado in ekonomski sistem, ki sta ločena od kitajskega. Zaradi dolgotrajnega britanskega vliva in drugačnih vrednot se ima večina prebivalcev ozemlja za Hongkonžane in ne za Kitajce. Ozemlje je bilo sprva redko poseljeno, glavni dejavnosti pa sta bili kmetijstvo in ribištvo. Pod britansko oblastjo se je razvilo v enega največjih svetovnih finančnih centrov in pristanišč. Po ocenah naj bi bil Hongkong na desetem mestu po izvozu, na devetem po uvozu, na sedmem po obsegu trgovanja, hongkonški dolar pa se uvršča na trinajsto mesto med valutami, ki se najpogosteje uporabljajo. Hongkong ima največjo koncentracijo bogatašev ter enega najvišjih dohodkov na prebivalca, hkrati pa se mesto spopada z največjo dohodkovno neenakostjo.
  • Makav
    Makav tudi Macau ali Macao (kitajsko: 澳門; 澳门 ), uradno ime Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Makav, je posebno administrativno območje.

    Makav je bil dolga stoletja portugalska kolonija, potem ko ga je kitajsko cesarstvo leta 1557, v času Mingove dinastije, dalo Portugalcem v najem kot trgovsko postojanko. Kljub portugalski zasedbi je ozemlje kolonije uradno spadalo pod kitajsko cesarstvo in upravo, šele leta 1887 so Portugalcem podelili trajno okupacijsko pravico. Makav je bil zadnja Portugalska in evropska kolonija na svetu, pod portugalsko upravo je ostal do leta 1999, ko je bilo ozemlje vrnjeno Kitajski. Ker je Makav posebno administrativno območje, sta vlada in uprava ozemlja ločena od preostale Kitajske.
  • Singapur
    Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.

    Je ena od štirih še obstoječih mestnih držav na svetu in najmanjša država v jugovzhodni Aziji. Mesto je nastalo iz trgovske postojanke Britanske vzhodnoindijske družbe, ki je bila pomembna strateška točka v trgovini z začimbami na poti proti Javi. Leta 1963 se je mesto osamosvojilo izpod Britanske oblasti in priključilo novonastali Maleziji, vendar je manj kot dve leti kasneje iz federacije izstopilo in 9. avgusta 1965 postalo samostojna republika. Danes je ena izmed najbogatejših držav na svetu.
  • Tajvan
    Tajvan (uradno Republika Kitajska; tradicionalno kitajsko: 中華民國, poenostavljeno kitajsko: 中华民国; v zapisu pinjin: Zhōnghuá Mínguó, v Tongjong pinjinu: JhongHuá MínGuó) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

    Država je de facto nastala leta 1949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čangkajška umaknili pred komunisti na otok Tajvan. Država Tajvan ni splošno mednarodno priznana. Do sedaj jo je priznalo 15 držav. Mednarodno priznanje ovira predvsem nerazrešen politični status ozemlja.
  • Trinidad in Tobago
    Republika Trinidad in Tobago je otoška država v južnem Karibskem morju, ob venezuelski obali. Sestavljata jo dva otoka - večji in bolj naseljeni Trinidad, ter manjši in precej redkeje naseljeni Tobago. Od Združenega kraljestva se je osamosvojil leta 1962, republika pa je bila proglašena 1976.

    * seznam suverenih držav
  • Palav
    Republika Palav je otoška država v Tihem oceanu, umeščena kakšnih 500 km vzhodno od Filipinov. Glavno mesto Palava je Ngerulmud, največje mesto pa Koror. Palav, ki je neodvisnost pridobil leta 1994, je ena od najmlajših držav in držav z najmanjšim številom prebivalcev.

    * seznam suverenih držav
  • Severni Marijanski otoki
    Severni Marijanski otoki so državna zveza na strateški lokaciji v Severnem Tihem oceanu v politični uniji z Združenimi državami Amerike. Sestavlja jo 14 otokov severovzhodno od Filipinov, na 15°12'S, 145°45'V. Otočje vključuje otoke Saipan, Rota in Tinian, in skupaj meri okrog 477 km². Najboljši pristanišči imata Saipan in Tinian.