Ameriški dolar

Ameriški dolar
$
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike. Zunaj meja ZDA pogosto služi kot valuta državnih rezerv. Izdajanje valute nadzira ameriška centralna banka (Federal Reserve). Ameriški dolar najpogosteje označujemo z znakom za dolar ($). Koda ISO 4217 za ameriški dolar je USD, Mednarodni denarni sklad uporablja tudi oznako US$. Leta 1995 je bilo v prometu 380 milijard ameriških dolarjev, od tega približno eno tretjino v ZDA, preostalo pa drugod po svetu. Do aprila 2004 je celotna vsota izdanega denarja narasla na okoli 700 milijard ameriških dolarjev, razmerje med domačo in tujo posestjo pa se ni spremenilo.

ZDA so ena od številnih držav, ki imenujejo svojo valuto dolar. Več držav uporablja tudi ameriške dolarje kot zakonito plačilno sredstvo, spet druge države pa dopuščajo njegovo rabo kot de facto plačilno sredstvo.

Američani uporabljajo za dolar pogovorni izraz »buck« [bák], kar izvira iz trgovine s krznom v kolonialnem obdobju. Ustaljen termin je tudi »grand«, ki pomeni tisoč enot valute, vključno z dolarji.

Ameriški dolar uporabljajo kot svojo valuto tudi naslednje države in teritoriji: Portoriko, Ekvador, Salvador, Ameriška Samoa, Ameriški in Britanski Deviški otoki, Otoki Turks in Caicos.

* seznam valut

Dežela
  • Britansko ozemlje v Indijskem oceanu
    Britansko ozemlje v Indijskem oceanu (British Indian Ocean Territory ali BIOT) je odvisno ozemlje Združenega kraljestva v Indijskem oceanu na pol poti med Afriko in Indonezijo. Ozemlje obsega šest atolov arhipelaga Chagos z več kot 1000 otočki.

    Največji otok je Diego Garcia, na njem je tudi skupna vojaška baza Združenega kraljestva in ZDA.
  • Barbados
    Barbados je otoška država na meji med Karibskim morjem in Atlantskim oceanom. Ta država v Malih Antilih leži vzhodno od otoka Svetega Vincencija in vzhodno do jugovzhodno od otoka Svete Lucije, ki spadata v glavno verigo maloantilskih otokov.

    Država-otok je dolg 34 km, širok 23 km in pokriva površino 432 km2. Leži v zahodnem delu severnega Atlantika, 100 km vzhodno od vetrovnih otokov in Karibskega morja. Glavno in največje mesto je Bridgetown. Gospodarstvo temelji na proizvodnji in turizmu, pri čemer je Barbados znan predvsem kot ena vodilnih turističnih destinacij v Karibih.
  • Bermudi
    Bermudi so otoško čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva s samoupravo v Atlantskem oceanu.

    * Uradna stran vlade
  • Britanski Deviški otoki
    Britanski Deviški otoki so čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva. Vključujejo otoke Tortola, Virgin Gorda, Anegada, Jost Van Dyke, Peter Island, Salt Island, Beef Island, Cooper Island, Ginger Island, Norman Island, in mnoge manjše otoke, vse zbrane okoli kanala Sira Francisa Drakea. Ležijo severovzhodno od Ameriških Deviških otokov in vzhodno-severovzhodno od Portorika. Britanski Deviški otoki so ena izmed številnih davčnih oaz.

  • Deviški otoki Združenih držav
    Deviški otoki Združenih držav so skupina otokov v Karibih, vzhodno od Portorika, ki jih sestavljajo otok Saint Croix, Saint John in Saint Thomas ter mnogi drugi manjši otoki v okolici. Otoki so zemljepisno del Deviških otokov, politično pa štejejo za odvisno ozemlje Združenih držav Amerike. Glavno mesto je Charlotte Amalie na otoku Saint Thomas.

  • Haiti
    Haiti, uradno Republika Haiti in prej znana kot Hayti, je država, ki se nahaja na otoku Hispaniola v otočju Velikih Antilov v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter Turkov in Caicos. otoki. Zavzema zahodne tri osmine otoka, ki si ga deli z Dominikansko republiko. Na njegovem jugozahodu leži majhen otok Navassa, ki si ga lasti Haiti, vendar je sporno kot ozemlje Združenih držav pod zvezno upravo. Haiti zavzema površino 27.750 km2 in je tretja največja država na Karibih z ocenjeno populacijo 11,4 milijona prebivalcev, zaradi česar je najbolj naseljena država na Karibih. Glavno mesto je Port-au-Prince.

    Otok je prvotno naseljevalo avtohtono ljudstvo Taíno, ki izvira iz Južne Amerike. Prvi Evropejci so prispeli 5. decembra 1492 s prvo odpravo Krištofa Kolumba, ki je sprva verjel, da je našel Indijo ali Kitajsko. Kolumb je nato ustanovil prvo evropsko naselje v Ameriki, La Navidad, na današnji severovzhodni obali Haitija. Otok je zahtevala Španija in ga poimenovala La Española, ki je bil del Španskega cesarstva do začetka 17. stoletja. Vendar pa so konkurenčne terjatve in poravnave s Francozi privedle do tega, da je bil zahodni del otoka leta 1697 odstopiljen Franciji, ki ga je kasneje preimenovala Saint-Domingue. Francoski kolonialisti so ustanovili donosne plantaže sladkornega trsa, katerega je obdelovalo ogromno sužnjev, pripeljanih iz Afrike. Na podlagi mednarodne trgovine je z njihovo pomočjo kolonija postala ena najbogatejših na svetu.
  • Otoki Turks in Caicos
    Otoki Turks in Caicos so britansko čezmorsko ozemlje, ki združuje karibski skupini otokov, večji Turks in manjši Caicos, v otočju Lucayan, severno od večjih Antilov. Znani so predvsem kot davčna oaza. Število prebivalcev države je ok. 49.000., od tega 23.769 v največjem mestu Providenciales na Caicosu. Država leži severovzhodno od Mayaguane v Bahamih in severno od otoka Hispaniola. Cockburn Town, ki je glavno mesto od leta 1766, leži na otoku Grand Turk ok. 1042 km vzhodno-jugovzhodno od Miamija. Skupna površina kopenskega dela otokov je 430 km².

  • Panama
    Panama je najjužnejša obmorska država v Srednji Ameriki. Na vzhodu meji na Kolumbijo, na zahodu na Kostariko. Panama nadzoruje Panamski prekop, pomemben umetni prekop za ladijski promet med severnim Tihim oceanom, Karibskim morjem in Atlantikom.

    Beseda panama v krajevni indijanščini pomeni »obilje metuljev«, ki jih je v tej obmorski državi več sto različnih vrst.
  • Salvador
    Salvador (, dobesedno »Odrešenik«), uradno Republika Salvador, je država v Srednji Ameriki. Na severovzhodu meji na Honduras, na severozahodu na Gvatemalo in na jugu na Tihi ocean. Glavno in največje mesto Salvadorja je San Salvador. Leta 2018 je imela država približno 6,42 milijona prebivalcev.

    Območje je več tisočletij nadzorovalo več mezoameriških ljudstev, zlasti Lenka, Maji, pozneje Kuzkatleki. Arheološki spomeniki kažejo na zgodnjo prisotnost Olmekov okoli 1. tisočletja pr. n. št. V začetku 16. stoletja je srednjeameriško ozemlje zavzel španski imperij in ga vključil v podkraljevino Novo Španijo, katere glavno mesto je bilo Mexico City. Vendar je Podkraljevina Španija le malo vplivala na vsakodnevno dogajanje na polotoku, ki so ga kolonizirali leta 1524. Leta 1609 so Španci območje razglasili za Generalno kapetanstvo Gvatemale. Salvadorsko ozemlje je bilo vanj vključeno do razglasitve neodvisnosti od Španije leta 1821, nato pa je spadalo pod prvo mehiško cesarstvo, od katerega se je leta 1823 odcepilo in se prdružilo Federalni srednjeameriški republiki. Ko je republika leta 1841 razpadla, je Salvador postal suverena država, nato pa je kratek čas – od leta 1895 do leta 1898 – tvoril unijo, imenovano Velika srednjeameriška republika, s Hondurasom in Nikaragvo.
  • Ameriška Samoa
    Ameriška Samoa je neorganizirano in nevključeno ozemlje Združenih držav Amerike v Južnem Tihem oceanu.

    Današnja Ameriška Samoa je bila prvotno naseljena že do 1000 pr. n. št., evropski raziskovalci pa so jo dosegli v 18. stoletju. Mednarodna nasprotovanja so se pomirila v 19. stoletju s sporazumom iz leta 1899, s katerim sta Nemško cesarstvo in Združene države Amerike razdelili samoaški arhipelag. ZDA so naslednje leto formalno zasedle svoj delež - manjšo skupino vzhodnih otokov skupaj s pomembnim pristaniščem Pago Pago, zahodnim otokom pa se je uspelo osvoboditi nemške nadoblasti in so zdaj neodvisna država Samoa.
  • Gvam
    Teritorij Gvam, (Guahan), znan tudi kot Zveza Gvam, je otok v Mikroneziji, v zahodnem Tihem oceanu.

    Gvam je nevključeni teritorij Združenih držav Amerike. Glavno mesto je Hagåtña, prej znano kot Agana [izg. Aganja].
  • Marshallovi otoki
    Republika Marshallovi otoki je otoška država v mikronezijski regiji Tihega oceana, severno od Nauruja in Kiribatija, vzhodno od Federativnih držav Mikronezije in južno od ameriškega otoka Wake. Ima približno 50.000 prebivalcev, pretežno Mikronezijcev, ki so razpršeni po 29 koralnih atolih, ki združujejo prek tisoč večjih in manjših otokov. Najpomembnejši je Majuro, hkrati glavno mesto, v katerem živi več kot polovica državljanov.

    Država je urejena kot predsedniška republika v svobodni zvezi z Združenimi državami Amerike (podobno kot Mikronezija in Palav), ki zagotavljajo obrambo, finančno pomoč in storitve nekaterih zveznih agencij, kot so pošta in telekomunikacije.
  • Palav
    Republika Palav je otoška država v Tihem oceanu, umeščena kakšnih 500 km vzhodno od Filipinov. Glavno mesto Palava je Ngerulmud, največje mesto pa Koror. Palav, ki je neodvisnost pridobil leta 1994, je ena od najmlajših držav in držav z najmanjšim številom prebivalcev.

    * seznam suverenih držav
  • Severni Marijanski otoki
    Severni Marijanski otoki so državna zveza na strateški lokaciji v Severnem Tihem oceanu v politični uniji z Združenimi državami Amerike. Sestavlja jo 14 otokov severovzhodno od Filipinov, na 15°12'S, 145°45'V. Otočje vključuje otoke Saipan, Rota in Tinian, in skupaj meri okrog 477 km². Najboljši pristanišči imata Saipan in Tinian.

  • Stranski zunanji otoki Združenih držav


  • Vzhodni Timor
    Vzhodni Timor ali uradno Demokratična republika Vzhodni Timor (Timor-Leste: iz malajskega Timor in portugalskega leste, kar oboje pomeni »vzhod«) je otoška država v jugovzhodni Aziji, ki jo sestavlja vzhodna polovica otoka Timor, bližnja otoka Atauro in Jaco, ter Oecussi-Ambeno, politična eksklava Vzhodnega Timorja, ki leži na zahodni strani otoka in jo obkroža indonezijski Zahodni Timor. Vzhodni Timor je ena zadnjih držav, ki se je otresla kolonialnega statusa in hkrati prva samostojna država, nastala v 21. stoletju. Danes na Vzhodnem Timorju potekajo spopadi, ki so posledica političnih in etničnih sporov ter revščine.

  • Združene države Mikronezije
    Združene države Mikronezije (na kratko Mikronezija) so otoška država v Tihem oceanu v istoimenski regiji Mikronezija, severovzhodno od Papue Nove Gvineje.