Zemljevid - Hercegnovi (Herceg Novi)

Hercegnovi (Herceg Novi)
Hercegnovi (črnogorska in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen. Je upravno središče občine Hercegnovi s približno 33.000 prebivalci. Hercegnovi je bil med letoma 1482 in 1797, ko je bil del Osmanskega cesarstva in beneške Albanie Venete, znan kot Castelnuovo ('novi grad' v italijanščini). Bil je katoliška škofija in ostaja latinska naslovna škofija kot Novi. Hercegnovi je imel burno preteklost, čeprav je bil eno najmlajših naselij na Jadranu. Zgodovina raznolikih naselitev in okupacij je v mestu ustvarila mešanico raznolikega in slikovitega arhitekturnega sloga.

Arheološka najdišča s polotoka Luštica in Vranjajske jame kažejo prisotnost ljudi na tem območju že v kameni in zgodnji bronasti dobi. V 3. stoletju p. n. št. po zmagi nad Iliri je tem deželam vladala Rimska republika. Po delitvi Rimskega cesarstva je to območje pripadlo Zahodnemu rimskemu cesarstvu. Po padcu slednjega je v teh regijah prevladoval Bizanc. Slovanska plemena so se na teh območjih začela naseljevati v 7. stoletju in sicer v času, ko so na tleh Bizanca nastajale prve župnije, ki so bile sprva odvisne od Bizanca, kasneje pa so postopoma pridobile neodvisnost in politično samostojnost. Na območju okoli današnjega Hercegnovega je nastala župnija Dračevica. Ta župnija je spadala med obalne župnije Travunije (poleg: Risanja, Konavli in Žrnovice). Dračevica je poimenovana po slovanski besedi drač (drobno, trnasto grmovje). Skozi župnijo je šla rimska cesta, ki se je od morja ločila po dolini Sutorine, proti Konavlom. Ožina Verige (Catena) v Boki Kotorski, ki je skrajšala pot od Duklje do Travunije, je bila na cesti med župnijo Dračevica in sosednjo župnijo Risan. Že v 10. stoletju je Dračevica izgubila neodvisnost in postala last zetskih knezov, nasledili pa so jih Nemanjići v 12. stoletju. Po smrti cesarja Dušana Nemanjića je Dračevici vladal vojvoda Vojislav Vojinović, za njim pa Balšići.

Prvo ime Hercegnovi je bil Sveti Stefan, ko je bilo ustanovljeno leta 1382 kot del Kraljevine Bosne v času vladavine bosanskega kralja Tvrtka I. Kotromanića, ki ga je ustanovil v župniji Dračevič v zalivu Topalj. Tvrdkova želja je bila, da bi Kraljevina Bosna dobila svoje pristanišče, da bi bila komercialno neodvisna od Dubrovnika. Dubrovčani so zato blokirali mesto in prisilili Tvrdka, da prizna njihov monopol nad trgovino s soljo. Po vojvodovi smrti je naselje pridobil vojvoda Sandalj Hranič Kosaca. Mesto se že od nekdaj uspešno ukvarja s trgovino s soljo.

Njegovo sedanje ime, Hercegnovi, je mesto dobilo v času vladavine Sandaljevega bratranca, vojvode svetega Save Stefana Vukčića Kosača, ko je doživelo največji razcvet in razvoj. Turki so ga osvojili leta 1482 in s kratko prekinitvijo 1538–1539. ko so ga na kratko prevzeli Španci, vladali so mu več kot 200 let, do leta 1687.

Po tem so se na njegovih tleh izmenjavali različni narodi in civilizacije, kar je pustilo globoke sledi v zgodovini, kulturi in celotnem razvoju te regije. Po Turkih so mesto osvojili Benečani, ki so tu vladali do padca Beneške republike leta 1797. Od takrat so bile v Hercegnovem pogoste menjave uprave.

Po Campoformijskem miru leta 1797 so Avstrijci vladali do leta 1806, po njem pa so do leta 1807 prevzeli oblast Rusi, nato po določbah Tilsitskega miru, Napoleonova Francija, ki je vladala do leta 1814. V zelo kratkem obdobju 1813-1814 je mesto prevzela začasna vlada Črne gore in Boke Kotorske, toda od tega leta 1814 do 1918 je bilo mesto pod avstro-ogrsko oblastjo. Mesto in preostali del zaliva sta bila vključena v posest avstrijske krone.

Kraljevina Črna gora je poskušala osvojiti Boko Kotorsko med prvo svetovno vojno, ko jo je črnogorska vojska bombardirala iz Lovćena. Srbska vojska je zaliv osvobodila 7. novembra 1918. Potem je prišla združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, torej v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije leta 1941 so mesto zasedli Italijani, sledili so Nemci do dokončne osvoboditve 28. oktobra 1944. V socialistični Jugoslaviji je mesto postalo del Ljudske republike Črne gore.

 
Zemljevid - Hercegnovi (Herceg Novi)
Zemljevid
Google Earth - Zemljevid - Hercegnovi
Google Earth
OpenStreetMap - Zemljevid - Hercegnovi
OpenStreetMap
Zemljevid - Hercegnovi - Esri.WorldImagery
Esri.WorldImagery
Zemljevid - Hercegnovi - Esri.WorldStreetMap
Esri.WorldStreetMap
Zemljevid - Hercegnovi - OpenStreetMap.Mapnik
OpenStreetMap.Mapnik
Zemljevid - Hercegnovi - OpenStreetMap.HOT
OpenStreetMap.HOT
Zemljevid - Hercegnovi - CartoDB.Positron
CartoDB.Positron
Zemljevid - Hercegnovi - CartoDB.Voyager
CartoDB.Voyager
Zemljevid - Hercegnovi - OpenMapSurfer.Roads
OpenMapSurfer.Roads
Zemljevid - Hercegnovi - Esri.WorldTopoMap
Esri.WorldTopoMap
Zemljevid - Hercegnovi - Stamen.TonerLite
Stamen.TonerLite
Dežela - Črna gora
Zastava Črne gore
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo. Po osamosvojitvi 3. junija 2006 je ena od najmlajših držav na svetu.

Črna gora je bila pod imenom Duklja samostojna že od leta 1042 in se je tudi pozneje uspešno upirala vojnim prodorom osmanske Turčije. Njena samostojnost je bila po vojnih uspehih kneza Nikole mednarodno potrjena tudi na berlinskem kongresu leta 1878.
Zemljevid - Črna goraSerbia_and_Montenegro_NLT_Landsat7.jpg
Serbia_and_Montenegr...
2238x2906
freemapviewer.org
Zemljevid - Črna goraRelief_map_of_Montenegro.png
Relief_map_of_Monten...
1519x1781
freemapviewer.org
Zemljevid - Črna gora2000px-Relief_Map_of_Montenegro.svg.png
2000px-Relief_Map_of...
2000x2434
freemapviewer.org
Zemljevid - Črna goraMontenegro_Map.png
Montenegro_Map.png
2427x1807
freemapviewer.org
Zemljevid - Črna goraSCG_Weltall_NASA.JPG
SCG_Weltall_NASA.JPG
1618x1987
freemapviewer.org
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)  
ISO Valuta Simbol Significant Figures
EUR Evro (Euro) € 2
ISO Jezik (sredstvo sporazumevanja)
SQ Albanščina (Albanian language)
BS Bosanščina (Bosnian language)
HR Hrvaščina (Croatian language)
HU Madžarščina (Hungarian language)
SR Srbščina (Serbian language)
Neighbourhood - Dežela  
  •  Albanija 
  •  Bosna in Hercegovina 
  •  Hrvaška 
  •  Kosovo 
  •  Srbija 
Administrative Subdivision
Mesto, Vas,...